Tradicionalne jadrnice hrvaškega Jadrana

Tradicionalne jadrnice hrvaškega Jadrana

Ali ste vedeli, da je bil prav na Jadranu, natančneje na otoku Hvar, v Grapčevi jami, odkrit kos keramike, za katerega znanstveniki trdijo, da je najstarejši (3500 pr.n.št.) prikaz ladje v Evropi. Že v prazgodovini je bil ta zaliv Sredozemskega morja pomembno stičišče trgovskih poti in lahko bi rekli prvih popotnikov ali, če želite, prvih turistov.

 

Kot strateško izjemno pomembno območje so Jadran skozi stoletja osvajali Grki in Rimljani, pod Beneško republiko pa je ostal skoraj tri stoletja. Vse to kaže na veliko tradicijo ladjedelništva, ki je asimilirala številne vplive in za svoje potrebe ustvarila bogato pomorsko dediščino.

 

Tako ima skoraj vsaka regija na Jadranu, da ne rečemo otok, svojo vrsto ladje, ki so jo glede na prevladujoče vetrove, valove in predvsem za namen ustvarili ladjedelci, da bi najbolje služila svojim lastnikom. Ladjedelništvo je šlo takrat kot tudi danes skozi burne čase, vendar sta znanje in veščina ladjedelništva presegla zgodovinske težave in našla način, da se pomorščaki varno vrnejo v svoja pristanišča, ne glede na to ali je šlo za ribolov, trgovanje ali gusarstvo. .

 

Tako je v času antike in mogočnega rimskega cesarstva ilirsko prebivalstvo zgradilo različne vrste hitrih ladij, ki so Rimljanom povzročale veliko težav, in s katerimi so tudi kot gusarji potovali do Grčije. Izgled teh ladij še nikoli ni bil zanesljivo rekonstruiran, vendar so nekatere, kot je liburna –  hitra z dvemi vesli, prevzeli tudi Rimljani, nato so lembuli preoblikovani v današnje ribiške čolne (leute). Nekateri celo trdijo, da je to liburnsko pleme imelo tudi ladjo s stranskimi kolesi (liburna rotata), ki je prišla v uporabo šele tisoč let pozneje!

 

Znane so vse podrobnosti šele o conduri croatici, leseni ladji iz 11. stoletja, ki je bila v službi hrvaških kraljev, zlasti Petra Krešimirja IV. 

Juraj Kopač
Potem, ko so ladjo našli na morskem dnu pristanišča Nin, je bila narejena replika, ki jo boste videli na številnih festivalih in regatah tradicionalnih ladij, ki se v poletnih mesecih odvijajo po celotnem Jadranu.

Hitri čolni do dvajset metrov z vesli in jadri kot omiške puščice (sagittae), čeprav uporabljani za trgovino, so Benečanom povzročali toliko težav, da je rimski papež v 13. stoletju vodil kar dva križarska napada na neustrašne omiške gusarje. Glavno sredstvo za plovbo v zgodnjem srednjem veku so bila vesla, nato so pozneje na jamborih plapolala latinska in nato kvadratna jadra.

 

Ladje so se gradile glede na namen, tako so se na območju Dubrovnika gradile fustebrigantine in galijice. Toda s širitvijo Dubrovniške republike kot trgovske sile in povezave med vzhodom in zahodom ladje naraščajo v tonaži in dobivajo resno jadro, s takšnimi ladjami pa Dubrovčani trgujejo po Sredozemlju in širše. Nava in koka sta temelja dubrovniške trgovske flotilje. Ladjedelci so prevzeli nekatere oblikovne značilnosti karakteristične za plovbo po oceanu in razvili novo vrsto ladje –  koke, v 16. stoletju tudi karakune, s čimer dosežemo nekakšen zenit in prevlado jadrnic nad tistimi z vesli.

 

Evolucija teh največjih trgovskih ladij se je odvijala v 18. in 19. stoletju, ko se je začela gradnja brikov in brigantin po celotni jadranski obali in naselja ob obali od Istre do Boke Kotorske s svojimi ladjedelnicami prinašajo nov trgovski in družbeni razcvet, do zore parnega čolna in prve ladje z vijakom, narejene v Reki leta 1871 pod imenom Hrvat.

Davor Rostuhar

Medtem ko so velike trgovske ladje osvajale svetovna morja, so priobalna plovila  in pogosto glavno sredstvo za preživetje bila manjša ribiška plovila gucevibatanegajete (falkušeleutibracereštilcilogeri in druga, brez katerih bi bilo otoško in obalno gospodarstvo nepredstavljivo, hrvaška zgodovina ladjedelništva pa nepopolna.

Medtem ko nekatere večje lesene jadrnice prevažajo turiste po celotnem Jadranu, v majhnih pristaniščih otoka še vedno ponosno stojijo gajete in leuti, kot večni spomenik pomorščakom teh obal. Za tiste prave ljubitelje raziskovanja zgodovine v slogu Indiane Jones bomo odkrili, da so na cerkvi sv. Luke v Donjem Humcu in na zvoniku sv. Stjepana v starem mestu na Hvaru vrezani prikazi ladij in na vas je, da jih poiščete in se nato z njimi pohvalite na družbenih omrežjih.

Damir Fabijanić

Če se slučajno znajdete v Rovinju, ne pozabite obiskati muzeja batane, istrskega malega čolna, na Komiži na otoku Visu, muzeja o falkuši, najhitrejšem in svetovno znanem čolnu ali ribiškega muzeja v Vrboski na otoku Hvaru.

Igor Turčinov / TZ Murter

Že nekaj let je v Betini na otoku Murter s čudovitim muzejem lesenega ladjedelništva Betina, ki pripoveduje zgodbo o jadrnici kot hraniteljici domačinov, celotni valobran postal zunanje mesto, rezervirano samo za te lesene lepotice, zato izkoristite to priložnost za obisk tega edinstvenega kraja, ki ponosno varuje spomin na tisočletno ledjedelniško tradicijo teh krajev.