Zinfandelova koda: Zgodba o ameriškem vinskem snu s hrvaškimi koreninami

Zinfandelova koda: Zgodba o ameriškem vinskem snu s hrvaškimi koreninami

Kako je zinfandel iz Hrvaške prišel v Kalifornijo

Predstavljajte si uganko, ki je več kot 100 let vznemirjala vinski svet. Nova vinska zvezda je v sredini 19. stoletja osvojila Ameriko. Uspeh je bil tako rekoč trenuten. Elegantni rdeči nektar je istočasno osvojil vinske kritike in kupce, nihče pa ni vedel, od kod izvira ta sorta. Razglasili so jo za francosko, potem italijansko, uganka njenega porekla je postajala vse bolj skrivnostna, nato pa je majhen vinograd na Hrvaškem, v Kaštelih nedaleč od Splita, dal odgovor za vse skrivnosti.

 

Teh nekaj uvodnih vrstic je slišati kot dober scenarij za film, mar ne? Če ste ljubitelj vina, ste sigurno že slišali za zinfandel, plemenito črno sorto, ki se goji večinoma v Kaliforniji in iz katere nastajajo odlična rdeča vina in nekaj vrst roséja. 'Zinfandelova koda' ali odkritje kraja, kjer se je začel ameriški sen, se je zgodilo leta 2001, ko je skupina hrvaških in ameriških vinskih detektivov s pomočjo DNK analize odkrila genetsko kodo.

 

Zmaga! Uganka je bila končno razrešena. Po dolgoletnih iskanjih po slikovitih dalmatinskih vinogradih in stotinah poslanih vzorcev vinske trte v Ameriko, dolgih urah testiranja in preverjanja, se je en vzorec ujemal z zinfandelom.

Mario Alajbeg / TZ Kaštela

Ključen dokaz je bilo samo nekaj vinske trte v vinogradu v Kaštelih, ki je poznala celo zgodbo o zgodovini priljubljene ameriške sorte.

Zinfandel je imel isti genetski profil kot kaštelanski crljenak. S še bolj sofisticirano analizo starih listov iz herbarija ampelografa Stjepana Bulića je bilo ugotovljeno, da je zinfandelov vinski 'ded' tribidrag, skorajda pozabljena in izumrla hrvaška sorta, ki so jo poznali v 15. stoletju in so jo gojili in v njej uživali vodilni hrvaški književniki Marko Marulić, Petar Hektorović in Hanibal Lucić.

 

V dobi renesanse so tribidrag gojili v Dalmaciji in na otokih kot sorto s kraljevskim ugledom, nato pa se je, kot tudi popotnik Marko Polo, iz Hrvaške podal v osvajanje sveta. In na koncu uresničil ameriški sen. Nazdravimo v njegovem imenu!