Omiš: Gusarsko gnezdo, ki se ga je bala tudi mogočna Beneška republika

Omiš: Gusarsko gnezdo, ki se ga je bala tudi mogočna Beneška republika

Turkizno morje, pravljična Cetina in strašni gusarji

Ni dosti potrebno, da se zaljubite v lepote Omiša ne glede na to, ali prihajate vanj po morski ali kopenski poti. To mestece v srednji Dalmaciji zaznamuje 'tripolarna naravna motnja': turkizno Jadransko morje, ustje pravljične Cetine in mogočni kamniti vrhovi omiške Dinare. V svojih ozkih kamnitih ulicah in hišah skriva bogato zgodovino od Ilirov, Grkov in Rimljanov, preko vladavine Beneške republike, cesarske Avstrije in Napoleonove Francije.

 

V venah Omiša pa se najbolj čuti gusarsko kri zaradi neusmiljenih roparjev, ki so gospodovali na tem delu Jadrana in bili 'nočna mora' vsakega morjeplovca.

Ivan Galić

Zaradi naravnih prednosti in izredne lege Omiša ter odličnega razgleda s trdnjav Mirabela in Fortica je slovita knežja družina Kačić (Malduk, Toljen, Pribislav in Osor) napadala vse, kar je plulo pred njihovim mestom.

Velike papeške galeje, trgovske ladje iz Dubrovnika in Kotorja, flota mogočne Beneške republike ..., vsi  so morali plačevati davek za prosto plovbo ali pa tvegati boj s spretnimi gusarji, ki so bili v svojem naravnem okolju absolutni gospodarji.

 

Zahvaljujoč majhnim in hitrim ladjicam na vesla, imenovanim omiške puščice, ki jim je plitev ugrez omogočal vplutje v varno ustje Cetine, ter posebno podvodnemu zidu, imenovanem Mostina, na katerega so velike ladje nasedle, so se gusarji polna tri stoletja uspešno upirali vsem velikim vojaškim silam. Premagali so jih leta 1444 Benečani, ki so 24 let skušali streti odpor nepopustljivih in zvitih gusarjev.

 

Danes je Omiš iz gusarskega gnezda postal pravi adrenalinski tabor, prostor za vse, ki imajo radi aktivno življenje. Prosto plezanje, zipline, potapljanje, jadranje na deski, rafting ali kajaking, planinarjenje, paragliding … In vse to v kraju, kjer so gospodovali strašni omiški gusarji.

 

Zanimivost:

Vsako leto se 18. avgusta v omiškem pristanišču odvije rekonstrukcija gusarske bitke, ki si jo ogleda več kot 10 tisoč obiskovalcev.

Starost trdnjave Mirabele so ugotovili zahvaljujoč staremu bizantinskemu kovancu, ki ga je verjetno kakšen gusar vrgel v njene temelje.