Prepevanje klap

Prepevanje klap

Ko boste enkrat v živo slišali pravo dalmatinsko klapo, predvsem pa v avtohtonem okolju, naj bo to majhna uličica ali trgec, ste lahko prepričani, da se boste že po prvih tonih zaljubili v to glasbeno izražanje. Za razliko od nekaterih drugih tradicionalnih napevov je petje klap zaradi svojega homofonega / enakozvočnega toda večglasnega načina čisti užitek za poslušalca in ni čudno, da se je klapa pogosto zbrala zato, da bi fantje s prepevanjem privabili dekleta k oknom. Le malo lepotic se je lahko uprlo klapski pesmi, ker ta a cappella način petja ne temelji na glasnih tonih in divjih ritmih, temveč na harmoničnem petju, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

 

Tradicionalno petje klap izvira iz mediteranskega kulturnega okolja, majhnih mest ob morski obali in na otokih, kjer so se klape zbirale brez današnjih vseh mogočih napravic in interneta in prepevale v družbi prijateljev in običajno tudi brez inštrumentov. Običajno pesem vodi en glas, ki mu nato sledijo ostali glasovi in čeprav je včasih težko razumeti besedilo klapske pesmi, je za uživanje dovolj, da se prepustite melodiji, ki zaradi milozvočnosti deluje kot da potuje na morskih valovih. Klapske pesmi v glavnem pojejo o morju, ljubezni in sredozemskem načinu življenja, le zelo redko se a cappella poje o žalosti. V glavnem je ljubezen na prvem mestu, če pa se že poje o nekem preteklem, danes povsem pozabljenem načinu življenja, je to z vzvišenimi čustvi, neredko poveličujoč vzorne vrednote prejšnjih generacij.

 

Nekoč strogo moška “zadeva“, je danes petje klap veliko dostopnejša oblika in ni nikakršna redkost slišati žensko ali mešano klapo, kako tekmuje z moškimi klapami in pogosto tudi zmaga. Veliko popularnost tega muziciranja klape prenašajo po vsej državi pa tudi širše, ob spremljavi inštrumentov in z modernimi priredbami in čeprav se odmikajo od tradicije, polnijo dvorane in stadione ter osvajajo lestvice priljubljenosti. Zato če boste nekje tako mimogrede izpod volta (pod obodom balkona) zaslišali klapo, kako prepeva ali boste slučajno obiskali revijo klap v Omišu, poskusite začutiti vsak ton in občutiti lepoto, nato poglejte ganjene obraze okoli sebe in vam bo jasno, zakaj Dalmatinci “ne daju pismu svoju“.