Praznovanje svetega Vlaha (Blaža), zavetnika Dubrovnika

Praznovanje svetega Vlaha (Blaža), zavetnika Dubrovnika

S simboličnim spuščanjem belih golobic na praznik svečnice ali kandelore 2. februarja, dan pred fešto svetega Vlaha (Blaža), se začne najstarejše praznovanje na teh prostorih. To so prizori, ki se vam vtisnejo v spomin za celo življenje. Začetki te tradicije segajo v 10. stoletje in temeljijo na legendi o svetniku, ki je v času benečanskega obleganja mesta pomagal Dubrovčanom, da obranijo svojo svobodo. V znak hvaležnosti ga je prebivalstvo izbralo za svojega zavetnika in je v srednjem veku na temeljih starejše romanske zgradbe zgradilo novo baročno cerkev sv. Vlaha, ki je postala osrednje mesto češčenja tega svetnika za domače prebivalstvo, pa tudi za prebivalce Mljeta, Lastova in Konavel.

 

Z dvigom zastave sv. Blaža pred okrašeno cerkvijo in z iznašanjem pozlačene relikvije – kip svetnika, ki v rokah drži maketo mesta – se uradno začne praznovanje. Posebno čast imajo tako imenovani „festanjuli“, katerih dolžnost je vodenje procesije, potem pa „trombunjeri“, ki skrbijo za najzabavnejši del proslave - streljanje v pristanišču iz zgodovinskega orožja. S prvimi toni pesmi „čuj nas sveti Vlaho naš“ se začne procesija po prekrasnem Stradunu. V procesiji ob cerkvenih dostojanstvenikih stopajo vsi znani ljudje ter mlado in staro prebivalstvo. Veliko pozornost opazovalcev in vse številnejših turistov vzbujajo dubrovniška dekleta, oblečena v tradicionalno nošo, ki ji po razkošju ni para. V času fešte so vsi prebivalci iz vseh delov Dubrovniške republike množično prihiteli v mesto pod hribom Srđ. Kako slaven je bil tedaj ta svetnik in kako so v Dubrovniku spoštovali svobodnjaški duh, najbolj priča dejstvo, da so v času proslave bili vsi dobrodošli, celo kršilci zakona, ki so bili v teh dveh dneh oproščeni vsakega pregona.

 

Deloma se obstanek skozi stoletja te majhne, toda močne in bogate države lahko pripiše tudi veri v svetega Blaža, ki je celo oblikovala odnose v družbi, ker so se patriciji in tlačani združili pod okriljem tega svetnika in opredelili lokalno identiteto. Skozi zgodovino je fešta sv. Blaža ohranila vse tradicionalne lastnosti in navade ter skrbno varuje nesnovno dediščino Dubrovniške republike in duhovno bogastvo njenega prebivalstva.