Nemo kolo z območja Dalmatinske zagore

Nemo kolo z območja Dalmatinske zagore

Le malo tradicionalnih kultur pozna ples brez glasbene spremljave in tako je nemo kolo z območja Dalmatinske zagore resnično vredno Unescovega naziva svetovne dediščine, ker čeprav nima glasbene spremljave, je v tem tradicionalnem plesu kaj slišati. Težki, toda popolnoma ritmični udarci nog v opankah oziroma tradicionalnem usnjenem obuvalu po plesišču narekujejo plesalcem, ki jih zna biti tudi do dvajset, da v krožnem gibanju pospešijo ali upočasnijo korak, odvisno od navdiha. Posebna atrakcija nemega kola je občasno poskakovanje plesalcev in spreminjanje korakov. Nemo kolo včasih v ozadju lahko spremlja tradicionalno ojkanje, še ena zaščitena nematerialna dediščina, in tako se ta način plesa spremeni v razkošen prikaz lokalne tradicije.

 

Vrličko nemo kolo naj bi bilo najstarejše, obstajajo pa različne variante, različni koraki ali figure in različni nazivi, kar kaže na razširjenost nemega kola po širšem območju. Lokalne folklorne revije in tradicionalni sejmi, praznovanja in svatbe so priložnosti, da se v prijateljskem tekmovanju vsaka vas izkaže s svojo verzijo kola. Čeprav nemo kolo ne pozna klasične moško ženske postavitve, so seveda dobrodošli v kolu vsi, po parih, pogosto pa se zgodi, da so plesalci izključno moški ali izključno ženske. Poreklo takšnih delitev ni jasno, je pa dejstvo, da je v nemem kolu priložnost tudi za romantiko. Nekoč namreč, ko je to bila živa kulturna praksa, se je nemo kolo plesalo na tradicionalnih proslavljanjih lokalnih svetnikov - dernekih, mladenič pa, ki je priplesal do dekleta in jo popeljal v kolo, je vsem dal vedeti, da jo osvaja in da to dekle pripada prav njemu.

 

Pa pustimo romantiko, zelo verjetno je, da je nemo kolo pravzaprav nastalo kot izraz protesta proti raznim osvajalcem, ki plesalcem niso dovoljevali glasbene spremljave, pa tudi kot znak povezanosti s skopo zemljo, na kateri vztrajajo in kako je kljubovanje pomembno vodilo in del tradicije tukajšnjih prebivalcev. Morda najbolje o tem govori prav nemo kolo in njegovi težki udarci nog ob tla.