Mediteranska prehrana na hrvaškem Jadranu, njegovi obali, otokih in v delu zaledja

Mediteranska prehrana na hrvaškem Jadranu, njegovi obali, otokih in v delu zaledja

Telo ni svetišče, marveč lunapark in zato uživajte, so besede enega najbolj znanih kuharjev, ki jim je treba slediti, ko gre za mediteransko kuhinjo na Jadranu. Seveda lahko mediteransko hrano pokusite na drugem koncu sveta, toda prava „začimba“ take prehrane je vedno bil ambient. Tisoč otokov Jadranskega morja pomeni tisoč gastronomskih senzacij. Sami se morate odločiti, kam boste odšli, ker je vsak kraj zakladnica lastne hrane, ki se še vedno goji in pripravlja na tradicionalen način. Otoka Brač in Hvar v družbi s Španijo, Italijo, Grčijo in Marokom so vsi skupaj nosilci zaščitene mediteranske prehrane, ker je del sestavin in začimb pa tudi navad pri pripravi nekaterih jedi skupno kulturno bogastvo.

 

 Vsaka jed ima svojo zgodbo, pa naj bo to hvarska gregada (močna ribja juha), bračka jagnjetina ali brudet – ta simbolična ribiška jed ali pripravljanje različnih jedi na žaru, ker je povezanost domačega prebivalstva z navadami pri pripravljanju jedi enako pomembna kot samo uživanje hrane. Velika družinska zbiranja ali ljudske veselice so enkratna priložnost, da se odkrijejo vonji, okusi ter navade in veščine pri nabavi hrane, kakor tudi kuharska znanja, ki se niso veliko spreminjala skozi stoletja, marveč le izpopolnjevala. Uživanje hrane je družbeni pojav in izjemno pomembno za mentaliteto dalmatinskega človeka. Tu se vsaka jed s ponosom pripravlja in s spoštovanjem zaužije.

 

Na Mediteranu je najbolj priljubljen obrok vseh starosti „marenda“ (malica), ne glede na to, ali ste v vlogi gosta ali gostitelja. To je obrok, ki se pripravlja s posebnim veseljem in postreže v vsakem času dneva med dvema glavnima obrokoma. Marenda je lahko samo nekaj slanih rib v oljčnem olju, košček sira ali ogromna skleda rib. V resnici to ni pomembno, ker sta pri marendi najbolj pomembna dobra družba in dobra žlahtna kapljica, ker stari dalmatinski rek pravi, da riba mora trikrat plavati – v morju, olju in v vinu. Zdaj pa si upajte, da ne bi sledili takemu pomembnemu in tudi okusnemu izročilu in svetovni dediščini.