Letni pustni sprevod z zvončarji z območja Kastavščine

Letni pustni sprevod z zvončarji z območja Kastavščine

Z močnim zvonjenjem, hrupom in s skoraj magičnim plesom skupina maskiranih ljudi, z ogromnimi živalskimi maskami, v ovčjih kožuhih in ki mahajo s sekirami in cepci, v pustnem času hodi po vaseh in nikomur ne da miru. Prizori so kot iz neke grozljivke, če to ne bi bil opis zvončarjev z območja Kastavščine in njihovega pustnega sprevoda. V davnih časih je del teh navad imel ritualen pomen in so v zimskem času klicali bogove plodnosti, preganjali hudobne duhove in varovali živali pred uroki. Danes je to bolj posvečeno navadam in pesmim za zvončarje in za celotni kraj in prebivalce okrog Kastva, ki so izjemno ponosni na to tradicijo.

 

Prvi zapisi o organiziranih sprevodih zvončarjev so iz 19. stoletja, toda korenine segajo globoko v preteklost, če upoštevamo vse elemente obreda in posebne kostume, ki kažejo na obrede kulta plodnosti. V prejšnjem stoletju so se ravno po teh lastnostih izdvojili zvončarji iz zahodne Kastavščine, ki ne prekrivajo obraza in nosijo kape s papirnatimi okrasi, od zvončarjev iz vzhodne Kastavščine, ki imajo unikatne maske z rogovi in velikim zvoncem na hrbtu. Ko zvončarji pridejo v središče vasi vodeni s komandantom, začenjajo oblikovati zvončarsko kolo in plesati. Na koncu popolnoma utihnejo in na žvižg komandanta se razidejo, da bi jih skupaj z glasbeniki domačini pogostili. Pri tem pustnem sprevodu ni poudarek samo na zvončarjih, ker je tu cela vrsta običajev, plesov in posebej pripravljenih jedi in pijač. Zvončarji so izbrani člani kastavskih skupnosti, ker vsak nima moči in poguma, ali bolj natančno povedano ni toliko nor, da bi se udeležil kilometrskih povork in udarjal s težkimi zvonci v kostumu iz ovčje kože. Tisti, ki to zmorejo, zvonijo brez premora do pepelnice oziroma pusta, ko se v velikem pustnem ognju zažge Pust in se s tem končajo pustne proslave, zvonovi pa utihnejo do naslednjega pusta, ko zvončarji spet izstopijo iz zimske teme, da bi pregnali duhove, napovedali boljše dneve in razveselili vse navzoče.