Top sladice na Hrvaškem

Top sladice na Hrvaškem

Da bi spoznali tradicionalno hrvaško kuhinjo, poiščite teh deset sladic v različnih krajih Lepe naše ter uživajte v vonjavah in okusih iz otroštva številnih Hrvatov.

Med tradicionalnimi hrvaškimi specialitetami, ki se upirajo zobu časa in ki jih morate poskusiti vsaj enkrat v življenju, sladice zavzemajo posebno mesto, ker imajo moč razveseliti vse generacije in polepšati dan, predvsem če so pripravljene z veliko pazljivostjo in spretnostjo. Naj gre za desert, ki ga ponudimo po okusnem kosilu, ali za nekaj sladkega v odmoru med delom, včasih je potreben samo kos peciva, da se nam izboljša počutje. Od Slavonije in Baranje preko Zagorja in Istre pa do Dalmacije in Dubrovnika je Hrvaška polna receptov za sladice, ki mnoge Hrvate spominjajo na otroštvo in babičino kuhinjo, kjer so pridne roke iz skromnih sestavin pripravljale prave dobrote. Zato smo izdvojili deset tradicionalnih sladic, ki vas bodo spodbudile, da začnete raziskovati, kaj vse skrivajo stare kuharske knjige hrvaške tradicionalne kuhinje.

Salenjaki

Salenjaci
Maja Danica Pečanić

Salenjaki so sladko pecivo, za katerega pripravo se ob domači marmeladi uporablja tudi okusno živilo, ki so ga mnogi verjetno že pozabili – svinjsko salo.

Poleg svinjske masti, ki so jo uporabljali pri številnih slanih in sladkih jedeh, so v času kolin shranili tudi svinjsko salo, ki so ga pogosto takoj uporabili za pripravo mehkih salenjakov. Ti so pripravljeni s testom, ki se napolni z domačo slivovo ali marelično marmelado. Zaradi slojevite strukture jih imenujejo pecivo s tisoč listi, kar se doseže z večkratnim zlaganjem testa pri valjanju. Tople salenjake se posuje s sladkorjem v prahu, so nasitni in sladki in so idealna izbira za zajtrk ali malico.

Kroštule (flancati)

Kroštule
Maja Danica Pečanić

Ko se februarja po istrskih in dalmatinskih mestih začnejo pohodi veselih karnevalskih povork, skoraj za vsakim vogalom zadišijo kroštule, neizogibni posladki v pustnem času.

Krhke in hrustljave so okusna sladkarija, ki se pripravlja z jajci, moko, sladkorjem, nastrgano lupino domače limone ali pomaranče ter z maslom, sestavinami, ki so obvezne v naših kuhinjah, recept za te hitre sladke prigrizke pa se prenaša iz generacije v generacijo. Pred cvrenjem se oblikujejo po želji, kar najpogosteje pomeni oblikovanje testa v vozle, zarezovanje in pletenje, oblikovanje vrvic ali pa cvetov, ki se nato cvrejo v vročem olju. Načini njihove priprave se razlikujejo glede na podnebje, od družine do družine, ob njih pa enako uživajo ljubitelji sladkarij vseh starosti.

Rožata

Rožata
Maja Danica Pečanić

Rožata je posladek, ki je uspel preživeti nemirno zgodovino od srednjega veka pa do danes, in to ne samo v Dalmaciji, temveč tudi v drugih delih Hrvaške. Kot mnoge druge sladice, ki so preživele stoletja s prenašanjem recepta iz generacije v generacijo, se tudi rožata pripravlja z enostavnimi in skromnimi sestavinami. Osnovne sestavine tega kremastega in osvežilnega posladka so namreč mleko, jajca in sladkor, za enkratno aromo pa poskrbi cenjen liker iz rož, imenovan rosalin ali rozulin, ki mu ta desert dolguje tudi svoj naziv. Ker gre za hladno in čvrsto kremo, je rožata posebno priljubljena poleti za osvežitev v vročini, pogosto pa se ponudi kot posladek, s katerim se dalmatinska kuhinja predstavlja tujim obiskovalcem.

Zagorski štrukli

Štrukli from Zagorje
Maja Danica Pečanić

Tradicionalna specialiteta Hrvaškega Zagorja, zagorski štrukli ali štruklji, so se pripravljali po domovih s sestavinami, ki so bile na razpolago, njihova popularnost med domačim prebivalstvom pa je presegla meje Krapinsko-zagorske in Varaždinske županije in jih danes pripravljajo tudi pri predstavljanju hrvaške gastronomije po svetu. V želji, da se zagorski štrukli zaščitijo kot avtohtona hrvaška jed, je bila umetnost njihove priprave zapisana v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Hrvaške. Možno jih je pripraviti na dva načina, s kuhanjem in pečenjem ter kot sladko ali tudi kot slano jed. Osnovno testo, nadevano s sirom iz kravjega mleka, se uporablja pri obeh načinih, se pa kuhani v slani vodi lahko ponudijo preliti z raztopljeno mastjo in posuti z drobtinami oziroma v dišeči juhi, pečeni štrukli pa se pred peko dodatno polijejo s smetano.

Orahnjača in makovnjača

Orahnjača and makovnjača
Maja Danica Pečanić

Orehnjače ali orahnjače in makovnjače so kolači (potice) iz vzhajanega testa, ki se tradicionalno pripravljajo ob praznikih in številnih svečanih priložnostih z namenom, da se gosti počastijo z dišečo in okusno sladico. Kot samo ime pove, se bogat nadev za orahnjačo pripravlja z orehi, mehko testo makovnjače pa se namaže z makovo zmesjo. Poleg teh osnovnih različnih sestavin, po katerih se ločita ta dva kolača, so ostale sestavine nadeva iste – sladkor, cimet in mleko. Čeprav so najokusnejše tiste babičine, verjetno tudi začetniki ne bodo imeli z orahnjačami in makovnjačami velikih težav.

Paradižot

Paradižot
Maja Danica Pečanić

Paradižet ali paradižot je blag dalmatinski posladek, ki je bogatejši od tipične rožate glede na to, da se pri pripravi uporabljajo živila, do katerih ni bilo vedno lahko priti. Prvi sloj paradižota tvorijo trši keksi, ki se naložijo na dno posode, v kateri se pripravlja. Da se zmehčajo, se gosto zložene kekse poškropi z žganjem iz višnje maraske oziroma maraskinom ali pa s prošekom, aromatičnim in izjemno cenjenim desertnim vinom. Naslednji sloj je iz kuhanih beljakovih žličnikov, nanje se namaže rumenjakova krema in po vrhu se nastrga jedilna čokolada za kuhanje. Paradižot se še vedno pripravlja vzdolž jadranske obale, podoben je enostavnejšim snežnim kepam, ki jih pripravljajo v celinski Hrvaški, obe sladici pa predstavljata desert, ki ga imajo rade vse generacije.

Skradinska torta

Skradin Cake
Maja Danica Pečanić

Ena od priljubljenih specialitet v skradinskem okolišu je posladek, brez katerega ne mine nobena slovesnost ali svečano kosilo, skozi zgodovino pa so ga še posebej pripravljali za poročne slovesnosti. Gre za skradinsko torto, sladek kolač, ki so ga v 14. stoletju skradinske bodoče neveste same pekle pred poročno nočjo, da bi impresionirale izbranca in mirno zajadrale v zakonski pristan. Domneva se, da izvirni recept za ta okusni posladek iz 14. stoletja danes v Skradinu hrani le še nekaj gospodinj, čeprav se seznam sestavin skozi zgodovino pravzaprav ni zelo spremenil. Ta torta se pripravlja z domačimi jajci, sladkorjem ali medom, nastrgano lupino limone ali pomaranče, žlico ruma ali rožnega likerja, vanilijo ter drobno mletimi orehi in mandlji, s poudarkom na orehih, ki jih je vedno trikrat več kot mandljev. Prelita s čokolado in okrašena z mandljevimi lističi ali na polovice narezanimi orehi bo skradinska torta zadovoljila še tako zahtevne sladokusce, pri tem pa na slavnostno mizo prinesla pridih skradinskega okoliša.

Medžimurska gibanica

Gibanica from Međimurje
Maja Danica Pečanić

Ker hrvaška najsevernejša regija Medžimurje meji z Madžarsko in Slovenijo, ni nič neobičajnega, da se v njeni večstoletni gastronomski tradiciji čutijo vplivi sosednjih kuhinj. Posebno razkošna sladica, ki sodi v to kategorijo, je vsekakor medžimurska gibanica, zelo okusna sladica, ki ima namesto enega celo štiri nadeve! Orehi, mak, jabolka in sir so združeni v slojevit kolač, ki navdušuje s sočnostjo, z okusom pa nas spominja na sadovnjake in polja ter predstavlja obvezen sladek priboljšek pri vsaki slavnosti. Nekoč so ta kolač pekli v glinenih posodah, ki so jih v modernih časih zamenjali kovinski pekači, sestavine, ki se uporabljajo zanj, pa so hranili skozi vse leto v shrambah pridnih gospodinj v pričakovanju praznikov ter družinskih slovesnosti.

Samoborske kremšnite

Cremeschnitte from Samobor
Maja Danica Pečanić

Že pri sami omembi Samoborja, šarmantnega mesteca, ki je oddaljen samo dvajset kilometrov od Zagreba, je prva stvar, ki večini Hrvatov pade na pamet, okusna samoborska kremšnita, krempita (kremna rezina), sladica s kremo, ki jo danes lahko dobimo v večini tradicionalnih slaščičarn. Kremna rezina je prepoznavna po rahli rumeni kremi, ki se pripravi iz jajc, mleka, sladkorja in moke, nahaja pa se med dvema slojema krhkega listnatega testa, s tenkim slojem stepene sladke smetane, skrite pod zgornjo skorjico. Preden sladico ponudijo, jo razrežejo na velike kocke, vsako desertno kocko pa se posuje s sladkorjem v prahu, ki doda sladkobo tej drugače zmerno sladki sladici.

Fritule

Fritule
Damir Fabjanić

Čeprav jih na Hrvaškem povezujejo s Kvarnerjem, Istro in Dalmacijo, so v zadnjih nekaj letih fritule zavladale tudi na celinskem delu države in jih tako s prihodom bolj hladnih dni lahko poskusite skoraj na vsakem vogalu, predvsem v Zagrebu v adventnem času. Čeprav so jih tradicionalno pripravljali v postnem času ali ob božiču, ko so jih ponudili posute s sladkorjem v prahu ali še tople povaljane v kristalnem sladkorju, danes pa jih radi jemo prelite z raznimi sladkimi sirupi z okusom čokolade, karamele ali gozdnega sadja. Mehke in rahle se fritule pripravijo s kratkim cvretjem v vročem olju, kar jih zlato obarva in jih naredi hrustljave na zunaj. Kroglice ocvrtega sladkega testa velikosti grižljaja so priljubljena zimska poslastica in tako sveže in dehteče zmanjkajo v trenutku.